kar tako


Katastrofa!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Zakaj……še nisem uspel ugotoviti……ga pa s pridom uporabljam za zabijanje žebličkov………štemanje električne napeljave………zna mi pa priti prav tudi ob razgrajanju nadebudne mladine na parkirišču……..luknja bo precejšna!!!!!

Tisti, ki me poznajo…….vedo, da sem totalno obseden s I.WW. Zakaj???????

Kot mulo sem bil zagrizen tabornik. Leta in leta. Tudi, če sem bil bolan, nisem izpustil nobenega sestanka, skoraj…….res skoraj…..nobenega izleta. Hodili smo po jamah Dolenjske, plezali v brezna Krasa……najraje pa sem imel izlete na področje Soške fronte.

Tam sem se počutil, kot nekdanji vojak, ki je prišel na obisk krajev, kjer je obujal spomine na svoja junaštva…….spomine na trplenje ob pomanjkanju vode, spomine na bobnenje, ki se je razlegalo med vršaci……in trgalo njihov spokojni mir, spomine na mraz, ledene vetrove, ki so pihali in zavijali okoli tistih majhnih odprtin skalnih jam, v katerih se je skrivala vojska.

Nikoli ne bom pozabil prvega vstopa v tako kaverno……..Avstroogrsko…….na pobočju Rombona nad Bovcem. Bila je še polna granat………lepo zloženih v skalno polico……..prepletenih s pajčevino. Bila so to še leta, ko se v ta območje……razen nekaj domačinov “zanesenjakov”……ni napotilo veliko ljudi. Bil je to čas…….ko še nisi na vsakem koraku slišal nadležnega piskanja detektorjev za kovine…….bil je to čas, ko si še videl stotine metrov bodeče žice, kosov granat…….in velikokrat posmrtnih ostankov vojakov….in njihovih osebnih predmetov. Bil je to čas…..ko sem našel svoj prvi bajonet…….Italjanski……ki ga še danes hranim.

Občutki so bili zastrašujoči……..ko si hodil po brezpotju bojišča……med velikanskimi kosi granat……..ostanki oblek in podplati čevljev……..čeladami in zrjavelimi puškami, ki so jih je le še deloma oprijemali deli lesa. Vsaka kaverna je bila nekaj posebnega. Nekatere lepo ometane ( večinoma Italjanske )……do takih, kjer si še opazil sledi lesenega opaža ( za Avstrijske oficirje )…..pa do popolnoma preprostih, v kamen sklesanih……v katerih so se skrivali navadni vojaki.

In jutri ponovno odhajam na srečanje s preteklostjo. V Šempeter pri Novi Gorici. Na neke vrste “bolšji sejem” ostalin……… Prav veselim se spet pregledovanja raznih fotografij, razglednic vojakov, ki so jih pošiljali svojim domačim, takšnega in drugačnega orožja……..

Potem pa še na kakšno dobro pizzo………JAPPPPP….verjetno kar tja, k hidroelektrarno ob Soči…….ki sem jo z Matejem že testiral……in je naravnost odlična!!!!!!!!

Kaj več…….pa dodam čez dan ali dva!!!!

Ekola…..kot bi rekli primorci……sem se vrnil s potepanja.

Ogledala sva si sejem……ne moreš verjet, kaj vse prodajajo na njem. Malček mi je žal za Italjansko karabinko…….saj se je od prejšnega sejma podražila za cca 50%……..pa nič ne de. ItaQ je trenutno bolj pomembno poservisirat avtomobilčka, da mi ne bo slučajno kihnil ob nepravem času.

Potem sva odvandrala še na Sveto goro……kraj…..ki ga “lahi” niso nikoli uspeli zavzeti,pa čeprav so ga porušili do tal……..se najedla v dobri gostilni……….sedaj pa čičam pred kompom……..in obujam spomine.

Jap…….lep dan je bil!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Danes zjutraj……….me je prebudilo nekaj mokrega, ki se je pritisnilo na moj obrazek. Nimam psa, mačke, niti hrčka ali kake druge udomačene živali………..huh….kam naj uvrstim Ireno???????..huhhhhh………zato je bilo vse skupaj nadvse čudno…….da ne govorim o grozi, ko sem našel popolnoma poslinjen vogalček povštra.

Torej……opažam, da se približujejo poslinjeni prazniki………da moj časovni stroj že pošilja podatke možgančkom, naj pripravijo zadostne zaloge te tekočine, da je v odločilnih trenutki…….niti pod razno……ne zmanjka.

Uboge dične in mične gospodične, ki mi padejo pred gobček v teh dneh……..slinilo in cedilo se bo v potokih!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!