Pač…..nikoli v lajfu nisem bil nek, prav posebno sposoben mahinator z denarjem, pa tudi drugače, sem narejen, na malo bolj počasno in lagodno življenje. Zatorej, me nikoli……res……niti za trenutek…….kljub temu, da sem gradbenik po profesionalni napaki,z temu ekvivalentnimi nepakami,……..ni zagrabila ideja, nameniti pol,morda leto sekirancije, odrekanja in moledovanja okoli takih in drugačnih visoko izobraženih, spoštovanja v Iber in s kešem obremenjenih privatnikov,…….da bi se odločil postaviti svojo………”sanjsko, oh in sploh, na fenomenalnem oh in sploh kotičku……hišico.

Zatorej, kaj mi je preostalo?????’

Kot blokovsekmu fantiču, ki idilike samostojnega lajfa…..z obilico trave, rožic in ostale……( vsaj meni nepotrebne ) navlake, nisem nikoli spoznal…….sem se v svoji lenobi in zagamanosti……predvsem pa fiksni ideji….da je bajta vreča brez dna, ki je še tvoji pra-pra-pra vnuki, ne bodo nikoli dokončali…….odločil za nakup normalnega, Ljubljanskega….stanovanja.

Vse lepo in prav…….ampak. Za male pare, se pač dobi……vemo kaj!!!!!……nekaj starejšega, potrebnega obnove……..če drugega ne….vsaj barve.

Ampak………če že sam najedaš živce…….v fazi evforije, ko prenavljaš novo priodobitev………že čez nekaj dni pozabiš, da imaš okoli sebe, še kup……velikanski kup, ki je pač premosorazmeren s številom nadstropij……ostalih, ki bi prav tako radi zaživeli v lepem, po novi barvi dišečem, z novo kopalno kadjo in keramiko opremljenem stanovanju.

In lej vraga, tukaj pa nastane špetir.

Isti trenutek pozabiš……….da si nekaj let nazaj……..počel prav enak rusvaj, da so se zaradi tebe tresle stene……itd.

Seveda……..jebeni privatnik…….se opravičujem…..visoko specializirani strokovnjak za rušilna dela ob pomoči priročnih električnih pripomočkov in seveda nekaj kilogramskih polavtomatov, imenovanih Macola,……..nima do vas absolutno nobenega spoštovanja………da ne omenjam, da je porušil vaš dnevni ritem konzumiranja ene pivice in kasnejše enourno globoko razmišlanje v horizontali.  Ne, to pač ni merodajno…….moj ritem, je pač moj problem.

Pa spet vse lepo in prav………… ampak……….. men gre to bobnenje totalno na nek organ,……… ki trenutno, še služi svojemu namenu ( jebi ga, je njegova občasna uporabnica zelo potrpežljiva, spoštljiva in načelna, da še ni za odpis ), in bi najraje odšel tisti štuk nižje………..vrhunskemu strokovnjaku zaplenil vse pripomočke…….naročniku pa……..s prijaznimi besedami……..obnovil rodbinsko drevo!!!!!!

AmpaQ………..ker sem navse potrpežljiv človeček…….polm sočutja do sočloveka……..vse to prenašam in se ne bunim preveč.

Najbol………….bolje rečeno, z nestrpnostjo……..pa si želi videti………neposredne sosede obnavljajočega stanovanja.

Če zapazim…..karkoli nenavadnega…….bom svetovnemu spletnemu občestvu…..to z veseljem sporoči in z vami delil zadovoljsvo.

Pa lep pozdrav……..iz bobnečega stanovanje…..nekje v starih blokih……bele Ljubljane.

Vaš……..nenaspani…….in sedaj že rahlo okajeni ( pač, manjka ena urica, pa je šlo zaradi tega več pirčkov ) KLimbra

Leto dni……sva skupaj bežala v mesto.

Leto dni…….sva se skupaj smejala.

Leto dni…..skupaj čakal, na povratek domov!

Naj ti bo lahka zemlja.

Godina dana od dženaze 37 šehida Kasindolske ulice

Petak, 17 Oktobar 2008 18:21

16.10.2008. godine navršava se godina dana od dženaze 37 šehida Kasindolske ulice ekshumiranih 25.05.2007. godine nakon 15 godina traženja. Dervo (Hajro) Bihorac 1957-1992. Salih (Hajro) Bihorac 1940-1992. Mahmut (Avdo) Ćatović 1946-1992. Seid (Hasan) Dević 1946-1992. Besim (Seid) Dević 1970-1992. Alija (Suljo) Durić 1935-1992. Samir (Alija) Durić 1968-1992. Suvad (Alija) Durić 1962-1992. Hasan (Zijad) Džanić 1953-1992. Elmaz (Hamid) Džanković 1936-1992. Rifat (Elmaz) Džanković 1971-1992. Šefćet (Elmaz) Džanković 1963-1992. Mujo (Hamid) Džindo 1937-1992. Feho (Rašid) Erović 1956-1992. Huso (Redžep) Gačević 1959-1992. Šemso (Redžep) Gačević 1950-1992. Zuhdija (Redžep) Gačević 1968-1992. Zildžo (Abdulah) Hajdarević 1948-1992. Emir (Zildžo) Hajdarević 1973-1992. Emin (Hamza) Katica 1954-1992. Haris (Hamza) Kikić 1971-1992. Rušid (Ibro) Kovač 1956-1992. Emin (Mehmed) Kulo 1934-1992. Hasan (Mehmed) Kulo 1936-1992. Nail (Alija) Maksumić 1948-1992. Ervan (Latif) Martinović 1966-1992. Habib (Rasim) Medović 1968-1992. Elmaz (Ramiz) Mulić 1962-1992. Sabahudin (Redžep) Mulić 1957-1992. Ujkan (Redžep) Mulić 1953-1992. Husein (Smajo) Ramović 1954-1992. Ibrahim (Cano) Rastoder 1939-1992. Rahman (Cano) Rastoder 1933-1992. Sabid (Ćamil) Selimović 1951-1992. Džafer (Ibrahim) Turković 1956-1992. Husejin (Jusuf) Turković 1953-1992. Kasim (Jusuf) Turković 1958-1992.

Ljudje se staramo iz leta v leto…..normalno.

Ljudje si ob takih priložnostih poizkušamo izmisliti nadvse inovativna praznovanja…..v stilu…….newer sean jet……….in potem takele ekstaravagantne pogruntavščine izpadejo kot nadvse bizarna pijanka…..BTDT!!!!

In kaj je moj naravnost neponovljivo briljanten um naštudiral za letos?????? NIČ…..res…..absolutno nič.

In kaj imam od tega……..NIČ……..spočit želodec in trezno glavo……..kar se mi zadnja leta, čedalje bolj poredko dogaja……ampak….WE………glede na “pričakovano” recesijo, se je treba tudi obnašati “pričakovanjem” primerno……..mater, kaka nebuloza!!!!!!

Je pa vse skupaj nadvse hecna zadevščina. To, da sem v cvetu svojega življenskega ciklusa…….da me…..hvala bogu, ne morijo razne težave s prostato, pa večerna opravičevanja zaradi problemov z erekcijo……pa še in še…….in se počutim nadvse zaželjenega……..seveda v glavnem samo doma, ko kuham, pospravljam…..itd……….v starnju pač ne vidim nekega blaznega problema.

Je pač samo tok časa, ki ga zaradi……pojma nimam katerega modreca v davnih časih……veselo štejemo, beležimo…….in se na trenutke sekiramo, če nam kak opazovani osebek nasprotnega spola pomotoma dosodi mnogo več……nekih starostnih enot…….kot jih čutimo sami.

Jap……..revma dela svoje……..pa s tem posledično tudi okretnost pri pripogibanju v poklon, ko poskušam s svojo gibčnostjo očarat mladenko, ki ji ni uspelo pobegniti moji pozornosti……..pa vendar, ko me dotolče z dvojno starostjo……jap, takrat je hudič vzel hec……….in z zahvalo, kako mladega me vidi (laž….čista laž….ampak, ona tega tko al tko ne ve )……odhlačam nekam v kot…..čim bolj teman, da me ne opazijo,,,,,sploh pa ne moje razpotegnjene surle, na katero……prepričan sem, da samo pomotoma stopi natakar, ko mi prinese novo pivo……..in niti za trenutek ne razmišljam več o bizarnosti….imenovani “rojstni dan”.

Ampak……ko pa je tako lušno……s prijatelji zalit……pa se ob tako “pomembnem” datumu poveselit……

Nič……..v hladilniku mam eno krasno čokoladno rolado………..

Fak…..kam sem pa telefon utaknil…….??????

Tekači so vase zaverovani, zaprti in trmasti ljudje.

Huhhhhhhhhhhhhhh

Z lahkoto se zvalim v kavč……..in ure dolgo buljim v škatlo……….popolnoma nezainteresiran za program in svet, ki se vrti okoli mene.

Toda………

Preklete reklame. Včasih jih je bilo za vzorec…..blok je trajal minutko…….ali pa malenkost več. Takrat si pač s strokovnim prijemom odreagiral na daljincu…….preklopil in preveril ostale programe. A lej ga hudiča………….

POP……reklame…….preklopiš na A……..ma, a je to zgolj slučaj……..pravkar so se začele reklame………nič hudega sluteč, preveriš TV3………..WTF…….tudi tukaj,……istočasno se prično na SLO1 in 2……….prešaltaš na Discowery, Animal, ………WTF 1000000000000X…….povsod isto.

In ta hudič traja minimalno 4 minute……….

Enostavno………tudi gledanje TV ni več, kar je bilo nekoč.

Barfffffffff

Zakaj……še nisem uspel ugotoviti……ga pa s pridom uporabljam za zabijanje žebličkov………štemanje električne napeljave………zna mi pa priti prav tudi ob razgrajanju nadebudne mladine na parkirišču……..luknja bo precejšna!!!!!

Pa se sprašujem…..a sem tok nesposoben, da ga sam ne……al je zgolj strah, da bo nastala ena čudna zadeva…….ki bo spominjala na vse kaj drugega…..kot nanj.

Evo…….po praznikih se tutdi jaz spustim v podobno pustolovščino…………morda mi pa uspe!!!!!!!!!!!

Kot mulo sem bil zagrizen tabornik. Leta in leta. Tudi, če sem bil bolan, nisem izpustil nobenega sestanka, skoraj…….res skoraj…..nobenega izleta. Hodili smo po jamah Dolenjske, plezali v brezna Krasa……najraje pa sem imel izlete na področje Soške fronte.

Tam sem se počutil, kot nekdanji vojak, ki je prišel na obisk krajev, kjer je obujal spomine na svoja junaštva…….spomine na trplenje ob pomanjkanju vode, spomine na bobnenje, ki se je razlegalo med vršaci……in trgalo njihov spokojni mir, spomine na mraz, ledene vetrove, ki so pihali in zavijali okoli tistih majhnih odprtin skalnih jam, v katerih se je skrivala vojska.

Nikoli ne bom pozabil prvega vstopa v tako kaverno……..Avstroogrsko…….na pobočju Rombona nad Bovcem. Bila je še polna granat………lepo zloženih v skalno polico……..prepletenih s pajčevino. Bila so to še leta, ko se v ta območje……razen nekaj domačinov “zanesenjakov”……ni napotilo veliko ljudi. Bil je to čas…….ko še nisi na vsakem koraku slišal nadležnega piskanja detektorjev za kovine…….bil je to čas, ko si še videl stotine metrov bodeče žice, kosov granat…….in velikokrat posmrtnih ostankov vojakov….in njihovih osebnih predmetov. Bil je to čas…..ko sem našel svoj prvi bajonet…….Italjanski……ki ga še danes hranim.

Občutki so bili zastrašujoči……..ko si hodil po brezpotju bojišča……med velikanskimi kosi granat……..ostanki oblek in podplati čevljev……..čeladami in zrjavelimi puškami, ki so jih je le še deloma oprijemali deli lesa. Vsaka kaverna je bila nekaj posebnega. Nekatere lepo ometane ( večinoma Italjanske )……do takih, kjer si še opazil sledi lesenega opaža ( za Avstrijske oficirje )…..pa do popolnoma preprostih, v kamen sklesanih……v katerih so se skrivali navadni vojaki.

In jutri ponovno odhajam na srečanje s preteklostjo. V Šempeter pri Novi Gorici. Na neke vrste “bolšji sejem” ostalin……… Prav veselim se spet pregledovanja raznih fotografij, razglednic vojakov, ki so jih pošiljali svojim domačim, takšnega in drugačnega orožja……..

Potem pa še na kakšno dobro pizzo………JAPPPPP….verjetno kar tja, k hidroelektrarno ob Soči…….ki sem jo z Matejem že testiral……in je naravnost odlična!!!!!!!!

Kaj več…….pa dodam čez dan ali dva!!!!

Ekola…..kot bi rekli primorci……sem se vrnil s potepanja.

Ogledala sva si sejem……ne moreš verjet, kaj vse prodajajo na njem. Malček mi je žal za Italjansko karabinko…….saj se je od prejšnega sejma podražila za cca 50%……..pa nič ne de. ItaQ je trenutno bolj pomembno poservisirat avtomobilčka, da mi ne bo slučajno kihnil ob nepravem času.

Potem sva odvandrala še na Sveto goro……kraj…..ki ga “lahi” niso nikoli uspeli zavzeti,pa čeprav so ga porušili do tal……..se najedla v dobri gostilni……….sedaj pa čičam pred kompom……..in obujam spomine.

Jap…….lep dan je bil!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Ne vem zakaj…….pa sem se zaklel, da ne bom več zgubljal živcev, pa da bom pridno spregledal raznorazne pisce…….ampak…..

Kar koli odprem……..cukr, cukr……nebuloze……..igrana osladnost, da se sprašujem, če sem jaz……al pisec totalno čez les……..ma, na trenutke se ustrašim za svoje zdravje……..stečem k cukrmetru, da preverim stanje…….in se oddahnem, ko ugotovim, da imam še dovolj inzulina na zalogi.

Ma res…….nisem nek zahojeni strec, ki živi samo še od spominov……ampak, kakor daleč mi seže spomin, takega kretenizma ni bilo na teh straneh. Danes pa………važn, da imaš “pizdo” med nogami……..pa, da si leta in leta nepovohan s strani nasprotnega spola…….pa je večina potrebnih narokometalcev iz raznih osnovnih šol…….naravnost navdušena nad hihihihihhiihhihihi-ji, hahahahahaahahahaa-ji…….da o sončkanju in jutrčkanju ter nočkanju ne zgubljam besed.

Ma……zgleda, da današnjega komuniciranja………in seveda ponujanja sebe na internetnih straneh…….ne razumem najbolje.

Definitivno bom potreboval inštrukcije……..in potem morda ne bom več tako……..tečen in popizdljiv. BTW……….ampak, zadržati se pa še znam……in kar obljubim………se tega tut držim. ItaQ bolš zame…..drgač bi bil spet naval raznih…..”poučnih in karajočih” PM-jev.

Tko…….sem se zlajal!!!!!!!

Pa en lep popoldanček…..pa sončkov obilico……hihihihihihihihiii……dragi moji ljubčki in ljubčkice…….vam pošiljčka vaš……Klimbra

Zanimivo, da sem bil ves čas na trnih kot, da bi sam opravljal izpit.

Evo…..avtomobilček je potrpežljivo čakal, sedaj pa dobi nove tablice……………itd.

Upam, da bo imel toliko sreče na cesti, kot sem jo (do zadnjega meseca ) imel jaz.

Bravo mali!!!!!!!

PS……avtomobilček NI dobil novih tablic…….jebena birokracija.

Še dobro, da mi je coprnica pricoprala pomembne podatke………..za kar ji ostajam dolžan najmanj pivice!!!!!…..še enkrat hvala!!!!